Manj odpadkov

S pomočjo Flaške lahko povprečni Slovenec v enem letu:

• Prepreči odlaganje 42-ih litrskih plastenk na deponije ali v naravi
• Prepreči porabo 10,5 litrov nafte in 126 litrov vode na račun proizvodnje plastenk

Pitje embalirane vode ni problematično samo za naše zdravje, pač pa tudi za okolje v katerem živimo. Dva dejavnika sta še posebej 'obremenjujoča' za proizvajalce embalirane vode. Prvi je energetska poraba povezana z pridobivanjem, polnjenjem, predvsem pa transportom in hlajenjem embalirane vode. Drugi pa je povezan z enormno količino odpadkov, predvsem različnih plastičnih materialov, ki se najpogosteje uporabljajo za skladiščenje vode. Učinek energetske intenzivnosti proizvodnje embalirane vode se pokaže skozi emisije toplogrednih plinov, o problematiki odpadkov pa več v nadaljevanju.

Odpadki

Za primer vzemimo povprečno porabo embalirane vode. V Sloveniji ta znaša 56 l / prebivalca letno, kar pomeni kar 112 pollitrskih ali 56 litrskih plastenk ali steklenic, pozabiti pa ne smemo tudi na ostale materiale, ki se uporabljajo za shranjevanje in prevoz: kartonasti podstavki, plastične folije, etikete, deklaracije,...

Če se vseeno osredotočimo samo na primarno embalažo (torej steklenice, izdelane iz različnih materialov) in upoštevamo podatek Združenja polnilcev embaliranih vod Slovenije, da je 13,5 % steklenic izdelanih iz stekla, 86,2 % pa iz PET, vidimo, kakšne so okoljske razsežnosti tega 'vodnega potrošništva'. Ta podatek pomeni slabih 200 milijonov pollitrskih oziroma slabih 100 milijonov litrskih plastenk in dobrih 15 milijonov steklenic. Ker je dobršen delež steklenic povratnih, si bomo pobliže pogledali od kje pridejo in kam gredo plastenke.

V poročilu The Compelling Facts About Plastics 2009 navajajo, da v Sloveniji recikliramo dobrih 20 % plastične embalaže (cca. 3 % gre v energetsko predelavo oziroma sežig). To pomeni, da vsako leto na odpad (ali še hujše v naravo) Slovenci odvržemo kar 75 % plastenk oziroma kar 150 milijonov odvrženih pollitrskih ali 75 milijonov litrskih plastenk, ki so vsako leto odvržene v Sloveniji. Ker se za proizvodnjo ene litrske plastenke porabi četrt litra nafte in tri litre vode, to pomeni letno skupno kar slabih 20 milijonov litrov nafte in 225 milijonov litrov vode samo za to da se (delno) odžejamo Slovenci. Za primerjavo - za eno tono stekla se porabi približno 135 l nafte, kar pomeni samo pol decilitra na Flaško.