Voda iz pipe

Voda iz pipe? Zakaj pa ne!
EKO misel: Za liter vode četrt litra nafte?

Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača na svetu,
njena prodaja pa še vedno raste-zlasti prodaja pitne vode iz
plastenk. Očitno se je modni trend  v Slovenijo prenesel iz tujine, saj
si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalce
in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo.

A z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več
okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže,
izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo,
ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode.

Pa začnimo z denarjem! Ustekleničena voda je v svetu kar 240 do 10 000 krat
dražja od vode iz pipe. Seveda stane polnjenje vode, proizvodnja
in prevoz plastenk, zamaškov, nalepk, da ne omenjamo distribucije vode.
Ne pozabimo da je voda zelo težka za prevoz. nedvomno stane tudi
zbiranje in predelava plastenk, čeprav je recikliranja premalo. Slovenci
smo za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi do 1000.
krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz
pipe.

Kako je z kakovostjo vode iz plastenk?

Kakovost pitne vode, in seveda tudi vode iz plastenk,
določa pravilnik o pitni vodi ( Ur. I. 19/2004). Pravilnik
je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril
koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov. Upravljavcu
vodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu spremljanja
kakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku.

Voda, ki priteče na pipo je sveža in bogata z
kisikom, pri vodi iz plastenke pa gre lahko za postano vodo. Nekateri
proizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredi
mest "odkrili" najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne
polnilnice.

Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z
boljšo kakovostjo na izviru. Težave so tudi, ko gre za primerjavo
kakovosti ustekleničene vode, saj iz etikete ni dovolj razvidno, za
kakšno vodo točno gre. Označevanje kakovosti bi moralo biti jasno
razvidno in za potrošnika enostavno.

Večina vode je ustekleničena v steklenicah iz
polietilentereftalata ali PET, ki za reciklažo ne zahteva velike
količine energije in pri sežigu v ozračje ne izpušča klora. Vendar se
žal tovrstne embalaže v svetovnem merilu reciklira vedno manj. Celo v
razvitem svetu manj kot četrtino. Neprijetna resnica je, da s pitjem
vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše
okolje.

Glavni očitek o pitju vode iz plastenk pa gre na
račun nerazumno velike porabe pretežno fosilne energije. Naslednje
številke so prav grozljive.. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke,
zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4  mega joulov energije.
Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, kar pomeni da
iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk.

Če bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le
eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za vodo iz plastenk porabili
ca. 415 000 sodčkov nafte. Tej količini nafte pa moramo prišteti še
fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, jo
hladili najprej v trgovini in nato še v domačem hladilniku. Energija se
porabi tudi, ko gre za komunalni odvoz plastenk in njihovo morebitno
 recikliranje.

Če bi želeli ponazoriti vso omenjeno energijo z
nafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite litrsko plastenko, v
njej porabite tudi četrt litra nafte. Si predstavljate, za kakšne
količine nafte gre, ko začnemo operirati z globalnimi številkami? V ZDA
na primer ocenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17
milijonov sodčkov surove nafte.

Za konec pa še najbolj ironično dejstvo, na katerega
malokdo pomisli. Za en liter ustekleničene vode so proizvajalci tekom
delovnega procesa rabili kar tri litre vode, ki je bolj ali manj
onesnažena končala kot odpadna voda. Menim, da zaključni komentar ni
potreben, še zlasti ne v Sloveniji, ki se (še) ponaša z zelo kakovostno
pitno vodo. In to iz vodovodne pipe.

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj